Od ponedeljka novosti pri dolgotrajni oskrbi: kaj bo drugače

Od 1. decembra bo mogoče uporabiti vse oblike pravic do dolgotrajne oskrbe. V veljavo stopajo še zadnje tri, to so pravica do dolgotrajne oskrbe v instituciji, pravica do dnevne dolgotrajne oskrbe in pravica do denarnega prejemka.

Že od prej pa veljajo pravice do oskrbovalca družinskega člana, dolgotrajne oskrbe na domu, e-oskrbe in storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti.

Kdor želi vstopiti v sistem dolgotrajne oskrbe, mora oddati vlogo. Vloge so na voljo na spletnih straneh ministrstva in na vstopnih točkah za dolgotrajno oskrbo centrov za socialno delo (CSD) po državi. Svetovalci za dolgotrajno oskrbo bodo vlagateljem pomagali pri izpolnjevanju vloge in jih seznanili z nadaljnjimi koraki postopka, pravijo na pristojnem ministrstvu za solidarno prihodnost (MSP).

Pravica do dolgotrajne oskrbe v instituciji

V ponedeljek stopi v veljavo pravica do dolgotrajne oskrbe v instituciji. Tisti, ki že bivajo v domovih za starejše (DSO), so morali do konca novembra podpisati soglasja, nato pa v sistem dolgotrajne oskrbe preidejo s sklenitvijo osebnega načrta, za katerega poskrbi DSO. Kot pravijo na ministrstvu, so soglasja podpisali skoraj vsi od 20 tisoč stanovalcev.

Stanovalci domov za starejše, ki so podpisali soglasje, bodo samodejno vključeni v nov sistem.

Z decembrom oziroma s položnico, ki pride januarja, bodo cene bivanja v DSO nižje. Stanovalci bodo plačevali le za nastanitev in prehrano, vse ostalo pa bo krilo zavarovanje za dolgotrajno oskrbo.

Znesek je omejen z višino zagotovljene pokojnine za 40 let delovne dobe, ki letos znaša 782 evrov. Ta kapica bo veljala za standardno nastanitev, ki je dvoposteljna soba s souporabo sanitarij, za boljše nastanitve, na primer v enoposteljni sobi, bo treba doplačati. Po navedbah ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca bodo cene na položnicah v povprečju nižje za od 200 do 800 evrov.

Za natančnejši izračun je na spletni strani ministrstva za solidarno prihodnost dostopen Spletni kalkulator. Več o izračunu cen preberite v tem članku.

Kaj pa čakajoči? Tisti, ki še ne bivajo v DSO, so pa na čakalnem seznamu za sprejem in so vlogo oddali po starem sistemu (po zakonu o socialnem varstvu), morajo za uveljavitev pravic iz novega sistema dolgotrajne oskrbe oddati novo vlogo. Več o tem preberite na tej povezavi.

Pet kategorij

Ne glede na to, za katero obliko dolgotrajne oskrbe se bo odločil upravičenec, prvi korak je vstopna točka na centru za socialno delo. Po tem, ko bo oddal vlogo, ga bo na domu obiskal strokovni tim ocenjevalcev. Ocenili bodo njegove zmožnosti in preverili okoliščine, v katerih živi, ter ga razvrstili v eno od petih kategorij.

Če starejši potrebuje le nekaj ur tedenske pomoči, bo uvrščen v prvo kategorijo, če je povsem nepokreten, pa v peto. Od tega je odvisno, koliko ur pomoči mu pripada. Uporabnik se, potem ko je uvrščen v kategorijo, lahko sam odloči, katero storitev ali kombinacijo storitev dolgotrajne oskrbe bo uporabil.

Upravičenec lahko prejema pomoč pri osnovnih dnevnih opravilih (prehranjevanju in pitju, osebni higieni, oblačenju in slačenju, izločanju in odvajanju, gibanju, pripravi na spanje in počitek), pomoč pri podpornih dnevnih opravilih (gospodinjskih opravilih, nakupu živil in življenjskih potrebščin, prinašanju, pripravi in postrežbi obrokov, spremstvo uporabnika v povezavi z izvajanjem storitev) in zdravstveno nego, vezano na osnovna dnevna opravila (spremljanje vitalnih funkcij in drugih parametrov, spremljanje zdravstvenega stanja uporabnika, pripravo, dajanje in nadzor nad jemanjem zdravil, preprečevanje razjed zaradi pritiska, druge storitve zdravstvene nege).

Pravica do dnevne dolgotrajne oskrbe

Ena od oblik, za katero se lahko odločijo starejši, je dnevna dolgotrajna oskrba. Tudi ta pravica bo veljala od ponedeljka. Gre za obliko pomoči, namenjeno ljudem, ki potrebujejo pomoč pri vsakodnevnih opravilih, vendar lahko še vedno živijo doma. Ta oblika oskrbe uporabnikom zagotavlja podporo in pomoč za določeno število ur dnevno, v času med 6. in 22. uro. Osnovni kriterij za vključitev oseb v dnevno dolgotrajno oskrbo je, da se uporabniki dnevno vračajo domov.

Tisti, ki so bili doslej vključeni v dnevno institucionalno varstvo, bodo samodejno prevedeni v nov sistem, torej v uporabnike dnevne dolgotrajne oskrbe.

Glede na kategorijo, v katero jih bo uvrstil CSD, uporabnikom dnevne dolgotrajne oskrbe pripada določen obseg storitev: za 1. kategorijo sedem ur mesečno, za 2. kategorijo 14 ur mesečno, za 3. kategorijo 21 ur mesečno, za 4. kategorijo 27 ur mesečno in za 5. kategorijo 37 ur mesečno.

Pravica dnevne dolgotrajne oskrbe je združljiva z dolgotrajno oskrbo na domu. Število ur iz dnevne dolgotrajne oskrbe se v tem primeru odšteje od števila ur storitev dolgotrajne oskrbe na domu.

Vsak upravičenec, ki bo izbral dnevno dolgotrajno oskrbo, bo glede na kategorijo, v katero bo uvrščen, upravičen tudi do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti, to sta na primer fizioterapija in delovna terapija, ter do storitev e-oskrbe.

Denarni prejemek

Tisti, ki se ne bodo odločili za katero od omenjenih pravic, lahko dobijo denarni prejemek. Ta bo, glede na kategorijo, v katero bodo uvrščeni, znašal od 89 do 491 evrov na mesec (za 1. kategorijo 89 evrov, za 2. kategorijo 179 evrov, za 3. kategorijo 268 evrov, za 4. kategorijo 357 evrov, za 5. kategorijo 491 evrov mesečno).

Denarni prejemek je namenjen starejšim, ki imajo dobro organizirano pomoč znotraj lastne socialne mreže, na primer da jim pomagajo svojci ali kdo drug. Denarni prejemek je naslednik obstoječega dodatka za pomoč in postrežbo in je namenjen kritju stroškov oskrbe, ki jo ta uporabnik praviloma prejme znotraj svoje neformalne mreže. Denarni prejemek bodo prejeli tudi upravičenci, ki bodo sicer upravičeni do, na primer, dolgotrajne oskrbe v instituciji ali na domu, a zaradi kadrovskih težav ali pomanjkanja kapacitet te ne bodo mogli koristiti.

Uporabnika, ki se bo odločil za denarni prejemek, bo redno obiskoval koordinator dolgotrajne oskrbe, in sicer za 1. kategorijo enkrat na pol leta, za 2. in 3. kategorijo enkrat na tri mesece, za 4. in 5. kategorijo pa enkrat mesečno. Namen teh obiskov je spremljanje ustreznosti opravljanja dolgotrajne oskrbe glede na potrebe uporabnika, svetovanje in usmerjanje, sodelovanje in povezovanje s socialno mrežo uporabnika.

Upravičenec, ki bo izbral denarni prejemek, bo upravičen tudi do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti in do storitev e-oskrbe.